JADRANJE 28. DO 31. OKTOBER 2010
Jadrnica: Grand Soleil 37 - Gof
Posadka: Robert Agnič, Rajko Bizjak, Robi Koprivc, Matjaž Resnik in Boštjan Žagar
28. oktober 2010 (cca 28 milj) Slovenija-Šibenik-Maslinica
Zbor zgodaj zjutraj, ob 4.00 uri, odhod po prvem čaju iz Brežic ob 4.30. Odpeljemo se z dvema avtomobiloma, saj nas je bilo predvidenih v začetku šest. Najprej se ustavimo na Obrežju in napolnimo naše jeklene konjičke do polnega, šele nato prestopimo mejo. Imamo takoj srečo, saj nas hrvaški carinik vrže na stran. Kaj se je zgodilo z njim tako zgodaj, mi še danes ni jasno, saj nas je takoj spustil naprej. Sreča nas spremlja naprej. Ne moreš verjet! Zgrešimo odcep proti Splitu in se peljemo naprej po zagrebški obvoznici. Ni hudega, ker na odcepu za letališče Pleso, v Buzinu, že obračamo. Tokrat je šlo brez problema. S postankom na Jančah smo v Šibeniku točno po planu. V nakupovalnem centru Dalmare dokupimo nekaj špecerije. In že smo v marini Mandolina (43o43,1'N, 15o54,4'E). Takoj poiščemo NCP Charter. Ni ga bilo težko najti, in tudi gneče ni bilo-bili smo edini gostje. Namesto dogovorjene barke GS 40 nam ponudijo GS 37. Ker nas je v posadki samo pet, to ne bo problem. Z Ratkom opravimo check in. Takoj sledi marenda h kateri povabimo tudi Ratka. Nima časa, zato »potegne« šljuk šnopsa. Skoraj mu obrne oči. Mislim, da ne bo več tako pil »ta kratke«. Izpluti pa nam uspe že ob 12.20 uri. V tem času me tudi pokliče Borut Ž., ki je posredoval pri NCP, da smo najeli barko res ugodno. V razgovoru dobim občutek, da bi bil raje z nami, kot pa v Ljubljani, pa še v službi. Kaj kmalu zavijemo iz šibenskega zaliva v Kanal Sv. Ante, kateri nas hitro pripelje do šibenske trdnjave. Pazljivo obkrožimo vse svetilnike in že razpnemo jadra. Takoj postavimo jadra v metuljčka in jih ne spreminjamo vse do trenutka pred Maslinico na Šolti (43o23,7'N, 16o12,5'E), ko smo morali rahlo pohiteti, saj se je že bližala noč. Tako smo med potjo samo opazovali sosednje otoke, Primošten, Rogoznico,… Privežemo se tik pred nočjo in to v drugem poskusu, pred Hotelom, ker so v Peljaru navedene »čudne« globine, vendar je Rajko bil letos že enkrat tu in je zagotovil, da je globine dovolj. Res pa je, da ima Gof zelo globoko kobilico, kar 2,20m. Po privezu se takoj lotimo pranja palube in pristavimo na ogenj juhico in lonec »ješprena«. Pred njim pa izredno paše krožnik juhe. Po obilni večerji sta šla Robert in Boštjan spat (zmagala sta v dnevni tekmi Kdo ga bo več), preostanek ekipe pa gremo raziskovat kraj. Imamo srečo, odprte so vsaj tri gostilne. Največ domačinov je v Saskinji. Tu se usedemo. Rajko naroči po svoji navadi, Robi in sam pa naročiva domače črno vino po izboru natakarice. Prinese mlado domače črno vino »Vranac«. Vino je res prava fantazija. Takega vina v Dalmaciji še nisem uspel najti. Bravo! Priporočam! Za danes je dovolj! Dan je bil dolg, za nekatere že od 2.00 ure pa tja do 21.00. Jutri gremo naprej.
29. oktober 2010 (cca 19 milj) Maslinica-Bobovišča
Danes je bujenje kar malo težko (saj nekaterim). Pa ni hudega. Po jutranjem »sprehodu« in zajtrku gremo še na »fruštek«. Čaj, kavica, travarica,… in obvezen OO. Dobro, da nimajo več veliko gostov! Kmalu po 10. uri izplujemo in obrnemo po S strani Šolte proti Hvaru in Braču. Kar dolgo se mučimo z jadri. Veter obrača! Enkrat plujemo proti Braču, naslednji hip smo obrnjeni proti Visu, že gledamo nazaj proti Šolti,… Boštjan pa za vsako spremembo vpraša: A gremo na Vis? Na koncu se tudi on sprijazni, da bo danes samo videl Vis. In to od daleč! Prižgemo motor in se počasi bližamo splitskim vratom. Pred nami se pojavi Mrduja. Še danes ne vedo Bračani in Šoltani čigava je! Vprašajo naj kitajskega kapitana, ki jo je leta 2009 skoraj potopil, čigava je. Kitajska! Zaplujemo v Bobovišča (43o21,2'N, 16o27,8'E). Ker ima barka tokrat globoko kobilico, sploh ne grem poskusit se privezat v vas pred Konobo, ampak takoj začnem manevre za privez na bojo v levem kraku zaliva. Izberemo prvo bojo! In globina okoli nje še zadovoljuje za Gofa. Na obali imajo počitniške hišice kar nekaj ljudi iz domačih logov. Tako na obali opazim Marjana. Ravno na obali s kolegom Juretom debatirata z lokalnim ribičem o ribah, ulovu,… takoj ga pokličem in nakurim, da sedaj pa vidim, kako hodi lovit ribe! Kupuje jih od lokalnih ribičev…. Seveda priplujeta na barko. Prija jima domača kapljica. Naša dva ribiča Robert in Boštjan sta takoj po pristanku potegnila ven palice in začela loviti. Takoj sta se tudi dogovorila z Juretom, da gredo popoldne skupaj v ribičijo ven zaliva. Še dobro, da so se dobro oblekli in opremili s svetilkami, saj so pristali v popolni temi. Prinesejo kar lepe ribice. Ampak za večerjo bodo pa tiste od popoldne. Niso odlične, slabe pa tudi ne, ampak so krepko žejne. Kaj bi še bilo, če ne bi živele vseskozi v morju, v vodi!
30. oktober 2010 (cca 44 milj) Bobovišča-Zlarin
Zgodaj zjutraj okoli 7. ure pogledava z Robijem kakšno je stanje. Ker razpolagamo z vremensko napovedjo izpred treh dni, in ko ugotoviva, da je kar točna, se odločiva, da izplujeva proti današnjemu cilju Zlarinu. Ob motoriranju po N strani Šolte in občutku, da nas nebo kar tišči v morje pridemo na W Šolte. Tu se vreme tudi malce zjasni, pa vendar, glede na napoved posadka želi, da pridemo čim bližje Šibeniku. Nekaj malega tudi zajadramo. Na 8 vozlov vetra plujemo okoli 5 vozlov. Še enkrat ugotovimo, da je barka izredno našpičena. Kar zgodaj pristanemo na Zlarinu (43o42,0'N, 15o50,3'E), nekje ob 15.00 uri. Priča smo nevsakdanjemu dogodku, ko pripljuje policijski čoln. Izkrca se zdravnik. Čez nekaj časa pripljuje drug čoln, v luko pa na moto kultivatorju pripeljejo bolnico. Preložijo jo na čoln. Ta pa s sireno odpluje proti Šibeniku. Upam, da je bilo z bolnico vse v najlepšem redu. Tudi v pogovoru z domačini, nam napovedujejo močno jugo. Poskušam se vezat na mooring in obalo z dodatkom špringa. Vse skupaj se mi nič ne dopade in se privežemo z bokom na obalo in premec barke obrnemo proti vetru. Na pomol se vežemo s priveznimi vrvmi, stran nas pa vlečeta dva mooringa. Tako! Sedaj pa bo v redu! In sem zadovoljen! Gremo raziskovat Zlarin. Ko si pogledaš vasico-mestece, si videl vse. Jasno, da pozdravimo domače: kavica, čajček, travarica,…No, to pa še vse za to popoldne. Izpljujejo še gasilci, čeprav ni nič videt. Vrnejo se pa tudi ne to popoldne. Po večerji še sprehod po Zlarinu in zaslužen počitek.
31. oktober 2010 (cca 8 milj) Zlarin-Šibenik
Bujenje po ustaljeni navadi! Imamo kar hitro zajtrk, saj nismo nič pripravljali, ampak uporabili ostanke od prejšnjih dni in že pripravljeno hrano. Potem sledi obvezen obisk konobe. Izvedemo ves ritual v kompletu! Že smo na barki pripravljeni na izplutje. V luki se vetra sicer ne čuti toliko, vendar odločim, da bomo jadra odpri samo na drugo krajšavo. Še enkrat se je pokazalo, da smo pravilno ocenili situacijo v kateri smo se znašli kmalu po izplutju. Jugo je konstantno pihal preko 20 vozlov, na trenutke tudi do 30. odločitev je, da gremo v šibenski zaliv, kjer bo, verjetno, vetra manj. Res je bil jugo bolj umirjen, pa smo kljub temu imeli težave na rivi ob pristajanju, da smo natočili gorivo. Slišali smo se tudi z Ratkom, tako da nas je že pričakal v marini. Odločim se, da pristanem na prvem pontonu v veter. Žal iz tega, enostavnega pristajanja ni bilo nič. V vodi so imeli pontone obrnjene »na glavo«, tako da se nisem mogel varno približati in privezati. Gremo torej naprej! Na hitro se z Rajkom sporazumeva in potem obrazloživa postopek vplutja še preostalim. Kako je uspel manever vplutja bočno na veter in potem premec v veter še danes ne vem čisto točno. Uspel je pa v prvem poizkusu! Brez popravljanja! Po privezovanje še nekaj pojemo. Tuš pa že dolgo ni tako dobro del. Opravimo še check out. Brez problemov. Natovorimo se v avtomobila in se odpeljemo. Po nekaj urah vožnje pridemo v bolj domače kraje. Jasno, da zavijemo v Samobor, na čevape. Pri Šabariču so v teh krajih eni izmed boljših.
Ekipa, vidimo se na pojadralskem srečanju!
Še pet dni do štarta :lol: 8) :P Letos imamo kar p...
Pošljemo še mail vsem članom za nov datum?
BODITE POZORNI NA NOV DATUM 18.03.!!!
Zgleda da dela ;)
test avatarja